Mitropa portal

šolsko-srečanje-slika

Barvito mednarodno srečanje učencev Osnovne šole Frana Albrehta z vrstniki

V sredini decembra, ko je večina razmišljala o prihajajočih praznikih, je nekaj učencev 4. in 5. razreda Osnovne šole Frana Albrehta odštevalo dni do odhoda v tujino. V okviru projekta Comenius je v prijazni vasici Wartaweil ob jezeru Amersee potekalo srečanje učencev, vključenih v 2-letni mednarodni projekt, ki povezuje učence in učitelje številnih držav v Evropi – Finske, Irske, Nemčije, Španije, Romunije, Poljske, Grčije, Turčije in Slovenije. Projekt nosi zgovoren naslov: We discover Europe – colorful diversity in powerful unity – yesterday, today and tomorrow’ (‘Odkrivamo Evropo – barvita raznolikost v močni povezanosti – včeraj, danes in jutri‘).

 

Tokratno srečanje (eno so pripravili aprila 2014 v Sloveniji) je združilo 43 učencev in 20 učiteljev iz Finske, Nemčije, Španije, Romunije, Grčije, Turčije in Slovenije. Končno so prečrtali še zadnji dan odštevanja. Naja, Katarina, Anuša, Miha, Matic, Tilen, Žak, Kelim ter učiteljici Mojca in Mateja – pripravljeni?

Učenci so srečanje predstavili v obliki dnevniškega zapisa:

  1. december

Ekipa iz Slovenije je v Nemčijo potovala z vlakom. Kar dolga pot je hitro minila, saj smo se na poti zabavali z raznimi igrami in ugankami. Bivali smo v šolskem domu, prilagojenem večjim skupinam otrok. Prvi večer smo spoznali tudi ostale udeležence in skozi socialne igre se je začelo navezovanje stikov.

  1. december

Ob ogromnem jezeru Amersee smo se sprehodili do železniške postaje in se z vlakom zapeljali do Münchna. V Pasingu smo obiskali eno od šol gostiteljic – Jan Amos Grundschule. Tam smo prisostvovali pouku, ni pa manjkalo zabavno gibanje v šolski telovadnici. Popoldan smo spoznali center mesta, Marienplatz. Prijazna vodička nam je v angleščini zaupala tisoč in eno zgodbo, pokazala pa nam je tudi precej znamenitosti. V večernih urah smo se utrujeni vrnili v dom. Večer smo si ustvarjalno obarvali. Učitelji vsake od držav so pripravili delavnice in tako smo imeli priložnost izdelovati tipične božično-novoletne izdelke Evrope.

  1. december

»V petek smo se po zajtrku z avtobusom odpeljali do Andechsa. Tam smo obiskali njihovo šolo, Carl Orff Volksschule. Po ogledu šole nas je njihov učitelj glasbe naučil angleško pesem. Igrali smo na Orffova glasbila. Po igri pred šolo smo si šli ogledat tamkajšnji samostan. Res je lep! Ko so si nekateri kupili spominke, smo odšli do drevesa, kjer so nas počakali starši otrok iz Andechsa. Peljali smo se do njihove hiše, kjer smo se igrali, dokler njihova mama ni pripravila kosila. Pogovarjali smo se po angleško. Jedli smo klobase in krompir, značilno jed za Bavarsko. Po kosilu smo obdarili našo gostiteljico, družino Muller. Zvečer smo v domu pekli piškote skupaj z nekaterimi od staršev. Pa koliko smo jih napekli! Imeli smo zelo lep dan.« (Miha, 4. razred)

  1. december

»Ta dan smo si po programu ogledali grad Neuschwanstein. Pri zajtrku smo si pripravili sendviče. Nato smo se odpravili na pot. Pred dom nas je prišel iskat avtobus. Med potjo smo opazovali lepo pokrajino. Avtobus nas je odpeljal do parkirišča pod gradom,potem pa smo se po strmi poti povzpeli do gradu. Ob vstopu v grad smo dobili slušalke in moški glas nam je pripovedoval zanimivosti o gradu. Modra je bila najljubša barva kralja Ludwiga II, ki je zgradil grad. Na oknih so bile zelene zavese, to pa je moja najljubša barva. Po ogledu prelepe graščine smo se sprehodili do mostu, s katerega se je mogočnost gradu še bolje videla.

Avtobus nas je odpeljal na božični sejem v manjši kraj, kjer smo se posladkali. Zvečer smo v domu sami spekli pice po našem okusu. Najina z Maticem je bila odlična!

Zvečer smo učenci vseh držav pripravili barvit program, imenovan Colourful evening. Prav vsi smo sodelovali, vsak na svoj način – s petjem, plesom, predstavitvijo… Slovenska ekipa je odigrala lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja.

Sledila je pravljica za lahko noč. Polna spominov na lepa doživetja sem zaspala. Ta dan si bom zapomnila, ker mi je bilo zelo lepo.« (Katarina, 5. razred)

  1. december

»Nedelja se je začela z vstajanjem ob 8.15. Oči sem imela tako zlepljene, da sem komaj kaj videla, a me je Naja, ki je spala v postelji poleg mene, tako prestrašila, da so mi vsi zaspančki kar ven popadali. Uh, ta dan sem bila tako utrujena, da sem pri zajtrku skoraj padla v kosmiče.

Sledile so predstavitve zavarovanih območij Ramsar vsake od držav. Tudi mi jih imamo (Sečoveljske soline, Park Škocjanske jame in Cerkniško jezero, kjer prebiva na tisoče vrst ptic). Dva strokovnjaka sta našla kar nekaj skupnih točk, prinesla pa sta daljnoglede, a žal nisem opazile nobene ptice.

Po izvrstnem kosilu smo se zabavali na zabavnih igralih pri domu. Nato smo se zbrali v taborniškem šotoru. Imeli smo pravi taborniški ogenj, ki sem ga pomagala zakuriti. V parih smo pekli slastne kruhke na palici.

Po večerji so nas učitelji presenetili s pravim diskom. Prav vsi smo plesali. Po zabavi smo vsi hitro zaspali. Le zakaj?« (Anuša, 4. razred)

  1. december

Čas resnično hiti, ko se imamo lepo. Polni dogodivščin, neštetih vtisov, jezikovnega napredka in predvsem na novo spletenih prijateljstev smo se vrnili domov. Tudi mi smo se tesneje povezali. Naša ekipa vseh štirih podružnic (Nevlje, Mekinje, Tunjice in Vranja Peč) ter matične šole je bila naravnost fantastična.

Mednarodni projekti so se že v preteklosti izkazali kot odličen način, da v učencih vzbudimo kulturno zavest, pomembnost poznavanja tujih jezikov za uspešnejšo komunikacijo, odprtost do drugih kultur ter odkrivanje novih dogodivščin.

Besedilo: Katarina, Anuša, Miha in Mateja Stare

Objavil: Urednik   |    Objavljeno dne:  26. januar, 2015    |    Ključne besede:

Kamnik (25.1.2015)