Mitropa portal

zupan-marjan-sarec
Objavil: Urednik   |    Objavljeno dne:  30. januar, 2015    |    Ključne besede:

 

Kamnik (31.1.2015) – Na lokalnih volitvah leta 2010 je Marjan Šarec veljal za političnega zelenca, ki mu sprva niso pripisovali možnosti za zmago, vendar se je na koncu zgodilo prav to. Sledilo je dokaj burno povolilno obdobje predvsem v občinskem svetu, ter nekaj uspešnih projektov, med njimi tudi takšnih, ki so vzbudili veliko pozornosti med Kamničani. Projekt prvega mandata pa je bil gotovo izgradnja OŠ Toma Brejca.

 

Da si je pridobil podporo občanov, se je potrdilo na lanskoletnih volitvah, kjer je prepričljivo slavil v prvem krogu, njegovi stranki pa je zmanjkal zgolj en svetnik do večine v občinskem svetu.

V intervjuju kamniški župan govori o koalicijskem sodelovanju z Novo Slovenijo ter o načrtih v začetem mandatu.

Po 100 dneh prvega mandata ste v nekem intervjuju dejali: »Ob prevzemu funkcije vsakomur pripada 100 dni miru. Jaz jih nisem imel. Kmalu so me začeli napadati. V županovanje sem se moral zagnati z vso silo, že takoj na začetku. Ni bilo medenih tednov.« Slika je po več kot 100 dnevih drugega mandata verjetno precej drugačna?

Takrat je šlo za neke čudne okoliščine, ko so me tisti, ki so me najprej podpirali, kasneje poskušali onemogočiti, kar je danes že znana zgodba. Tudi izkušnje so mi manjkale, prav tako nisem poznal situacije na Občini. Tokrat je bilo drugače. V volilno tekmo sem šel s svojo stranko, tako da sem prvič začutil kako je delati z ekipo, ki te resnično podpira. Dosegli smo, upam si reči, zgodovinski rezultat. V Kamniku toliko svetnikov ni imela še nobena stranka v sedanji ureditvi, pa tudi zmage po prvem krogu še ni bilo. Izid je bil torej prepričljiv in potem je tudi lažje delati. Seveda pa bi bila napaka, če bi si po dobrem volilnem rezultatu mislili, da smo »carji«. Ta rezultat prinaša predvsem veliko odgovornost. Oblikovali smo tudi koalicijo z Novo Slovenijo, tako da so stvari sedaj bolj urejene.

Kako je prišlo do povezovanja z Novo Slovenijo? Vemo, da sta bila z Matejem Toninom v preteklosti velikokrat na nasprotnih bregovih. Kaj je torej odločilo?

Čeprav nam je zmanjkal zgolj en svetnik do večine, smo si želeli ustvariti neko trdnejšo podporo v občinskem svetu.

Z Matejem Toninom se na začetku prejšnjega mandata res velikokrat nisva strinjala. Takrat sem podcenil možnost, da se bo NSi povezala z Listo Toneta Smolnikarja in LDS, kar se je potem tudi zgodilo. So se pa odnosi s Toninom in NSi začeli spreminjati leta 2011, ko je postal poslanec. Takrat je tudi on morda prvič začutil, kako je, če si na neki funkciji, kjer moraš krmariti med različnimi interesi. Vendarle moram povedati, da je bil dokaj konstruktiven skozi celoten mandat, za razliko od kakšne druge stranke, recimo SDS.

V koaliciji sem želel zaupati novim ljudem, tudi sam imam v sedanji sestavi zgolj tri svetnike iz prejšnjega mandata, prav tako je bila NSi do sedaj vedno v opoziciji. Pa tudi zato, ker smo imeli v prejšnjem mandatu marsikdaj različne poglede, sem si želel, da bi imeli možnost pokazati, kako bi se oni lotili zadev. To se mi zdi prav.

Pomemben dejavnik za sodelovanje z NSi je tudi ta, da je Matej Tonin poslanec. Do mojega prihoda na župansko mesto, poslanec in župan, v Kamniku nista nikoli prav veliko sodelovala. To prakso sem prekinil, saj sem sodeloval tako s Toninom, kot z Julijano Bizjak Mlakar, ki sem jo v prvem mandatu imenoval tudi za podžupanjo, in s katero sva imela ves čas korekten odnos in me je podpirala. Mislim, da lahko župan in poslanec le skupaj kaj dosežeta.

Ideološke teme torej niso igrale vloge?

Ne. Čeprav se sam uvrščam nekoliko bolj na levo in se z nekaterimi stališči NSi ne strinjam, pa ideološke teme na občinski ravni ne igrajo vloge. Ko gre za občino, lahko sodelujem s komerkoli, ki ima željo delati v korist Kamnika in ni ujetnik lobijev.

Trenutno je ena bolj vročih tem znižanje povprečnine občinam. Kaj bi to pomenilo za občinski proračun in konkretno izvajanje zastavljenih projektov?

Vsako znižanje povprečnine je za občinski proračun katastrofa. Trenutno je dogovor takšen, da naj bi povprečnina pol leta znašala 525 evrov na prebivalca, nato pa naj bi se znižala toliko, kolikor naj bi se na drugi strani prihranilo z odvzetimi obveznostmi občine. Sam sem do tega zelo skeptičen. Po zakonu in metodologiji bi povprečnina morala znašati že 630 evrov. Če pa bi padla na 492 evrov, kolikor je bil prvi predlog, pa to za našo občino pomeni izgubo 1,2 milijona evrov. To pa v praksi pomeni, da lahko občina izpolnjuje zgolj zakonske obveznosti, socialne pomoči, pokriva materialne stroške in stroške zavodov, na investicije pa ne gre računati. Že z zdaj dogovorjeno povprečnino, bomo v primanjkljaju.

V prejšnjih mandatih je bil glavni argument tistih, ki so zagovarjali množično priseljevanje v Kamnik, da bo to prispevalo k višjemu znesku prav iz naslova povprečnine. Po naših izračunih, pa povprečnina ne odtehta tistega, kar mora Občina nuditi občanom. Zgolj za oskrbne stroške vrtcev vsako leto namenimo 5 milijonov evrov, potem pa je tu še zdravstveni dom, ki komaj še pokriva vse prebivalce, pa problematika šol itd. Izračun torej pokaže, da je bila v tem pogledu politika priseljevanja v občino v preteklosti zgrešena.

V preteklem mandatu je bilo zaključenih nekaj večjih projektov, nekaj pa jih še čaka. Če je bil projekt prvega mandata OŠ Toma Brejca, ali bo projekt drugega OŠ Frana Albrehta?

Gradbeno dovoljenje je pridobljeno tako za OŠ Frana Albrehta, kot tudi za športno dvorano. Problem so finance. Ustanovljen je sicer sklad, vendar se vanj lahko nateče omejena količina sredstev, ravno iz že navedenih razlogov. Potrebujemo pa precej več sredstev, kot jih lahko zagotovimo iz sklada.

Vsekakor bo glede tega nekaj potrebno ukreniti čim prej. Športna dvorana je neustrezna. Imamo odbojkarskega prvoligaša, ki ne more doma igrati ligaških tekem. Poleg tega je dotrajana in zamaka.

Nadaljuje se izgradnja kanalizacijske napeljave. Kakšni so vaši načrti in pričakovanja glede teh projektov v letu 2015?

Če gradnja ne bo zaključena v roku, so za to zagrožene kazni s strani EU, vendar je za te projekte odgovorna država. Projekt se je začel leta 2007, ko pa smo vodenje prevzeli mi, se je izkazalo, da Občina nima služnostnih pravic, ker niso bile vpisane v zemljiško knjigo, kar je seveda upočasnilo projekt. Precej naporov je bilo potrebnih, da smo ga sploh uvrstili med enajst velikih slovenskih projektov s področja evropske kohezijske politike. Nato nam je prejšnja vlada svetovala, naj financiramo projekt z lastnimi sredstvi, ki nam bodo naknadno povrnjena, ko bo država pridobila evropska sredstva. Zato je Občina vzela tudi 3,5 milijona evrov kredita. Celoten projekt pa je vreden 18 milijonov evrov zgolj v Kamniku, saj imamo največ kanalizacijskega in vodovodnega omrežja izmed vseh okoliških občin. Po pridobitvi odločb EU bomo projekt nadaljevali tudi v Tuhinjski dolini. Če evropskih sredstev ne bo, se bo projekt najverjetneje ustavil.

V koalicijski pogodbi imate zapisano zavezo o 200 novih delovnih mestih. Kako nameravate to doseči, glede na to, da občina vendarle ne more neposredno ustvarjati novih delovnih mest?

Občina lahko pomaga ustvarjati ugodne pogoje, ob katerih pa bi se povečala tudi potreba po novih delovnih mestih. Seveda pa ne more neposredno ustvarjati delovnih mest, na kar ljudje včasih pozabljajo.

Naš velik cilj je ureditev industrijsko obrtne cone Titan – Svit. Z državo smo že dosegli dogovor, da bodo v večji meri financirali protipoplavni zid, ki je potreben prav tako, kot pri šolah nismo mogli začeti, dokler ni bilo protipoplavnega zidu. Ko bo cona vzpostavljena, bo mogoče tudi tam privabiti kakšnega vlagatelja. Prav gospodarstvo je tisto, ki lahko kaj premakne. Tudi turizem je še v povojih in ga je potrebno razvijati.

Občina si želi vzpostaviti ustrezne pogoje, s katerimi bi lahko lažje privabili investitorje, ali pa omogočili širjenje firm, ki že delujejo na tem področju. Tak primer je Svečarstvo Pax, ki se želi širiti, pa se ne more, dokler ne bo urejen prostorski akt. Pripravlja se tudi sprememba odloka o komunalnem prispevku, ki bi se v določenih primerih lahko znižal, vendar so tukaj potrebni še izračuni, preden lahko govorimo o čem bolj konkretnem.

Ob koncu lanskega leta je Kamnik obiskala delegacija iz Azerbajdžana, predvsem z namenom večjega povezovanja na področju turizma. Kako pa nameravate privabljati turiste v Kamnik?

Že sedaj imamo veliko gostov iz Italije, Francije, Nemčije in Nizozemske. Nekaj jih je tudi iz Rusije in drugih držav. Podjetništvo in turizem sta vsekakor dve pomembni področji, ki sem jih zaupal podžupanu Mateju Slaparju. V turizmu so veliki potenciali, ki jih je potrebno izkoristiti. Cilj je pridobiti čim več gostov, vse ostalo je filozofiranje. Za začetek bi si želeli vsaj ene nočitve posameznega gosta, oziroma doseči, da tisti, ki obiščejo Ljubljano, pridejo na dnevni izlet tudi k nam. Smo pa vedno bolj prisotni na področju turizma, tudi s kulinaričnim projektom Okusi Kamnika, dobili pa smo tudi nekaj priznanj. To seveda ne pomeni, da smo briljantni, vsekakor pa nakazuje, da smo na pravi poti. Uvedli smo tudi izposojo koles, mestno-turistični avtobus in uredili javno stranišče. Vse to so malenkosti, ki delajo kraj turistom prijazen.

Oživljanje mestnega jedra ni problem zgolj Kamnika, temveč Slovenije in Evrope nasploh. Kako poteka oživljanje Šutne in mestnega jedra?

Žal je marsikje staro mestno jedro postalo obrobje, tudi zaradi raznih trgovskih centrov. Vseeno menim, da oživljanje Šutne z nekimi skromnimi zametki že poteka. Deluje Spominska soba Rudolfa Maistra, odpirajo se tudi manjše trgovine, zaživelo je tudi društvo za izdelavo keramike. Šutna vendarle ni več tako mrtva kot je bila, vsekakor pa je potrebnega še veliko dela. Občina sicer zagotavlja sofinanciranje deleža najemnin za poslovne prostore na Šutni. Vendar pa bi se morali tudi najemodajalci zavedati, kakšna je situacija in nekoliko znižati najemnine, saj so nekatere previsoke, zaradi česar veliko prostorov sameva. Vzpostaviti je potrebno atraktivno ponudbo, saj se je izkazalo, da v mesto lahko privabimo ljudi, če je ponudba prava. Odličen primer za to je Kamfest, ki je zrasel v čudovit festival, ki nam ga marsikdo zavida. Šutno lahko oživi privatna iniciativa, občina pa seveda pomaga kolikor je le mogoče.

Ena izmed zgodb, ki se je začela že pred časom vašega županovanja je tudi zgodba Starega gradu. 15. novembra 2014 je potekel rok za izselitev najemnikov, ki sta zoper Občino Kamnik vložila odškodninsko tožbo. Skratka, Kamničani še naprej ostajajo brez ene glavnih rekreativnih izletniških točk v neposredni bližini mesta.

Najemnika sta se pritožila na sklep, tako da se lahko še zavleče, vendarle pa je zadeva že pri izvršbi. Čakamo sodišče, da odloči in da problematiko zaključimo. Moja želja je ponovna vzpostavitev gostišča, če bi bilo mogoče, v primernejši zgradbi, kot pa sedanji. A to na dolgi rok. Najprej je potrebno Kamničanom vrniti eno najlepših izletniških točk nad mestom.

Na Usnjarski ulici je del območja Utoka postal gradbena jama. Kdaj si lahko obetamo kakšne spremembe glede tega?

Na tem območju ima ZIL inženiring gradbeno dovoljenje za gradnjo hotela. Gre pa še za staro zgodbo, kjer nas ZIL toži za preveč plačan komunalni prispevek v zvezi z gradnjo mostu za sosesko Mali grad. Moja želja je, da bi bila na tem mestu zelena parkovna površina, pod njo pa garažna hiša, vendar pa je vprašanje, ali se bo kdaj uresničila.

Na internetu se je pojavila peticija za zaporo, oz. omejitev prometa za težka tovorna vozila na cesti skozi Črnivec. Jo podpirate?

Peticija je posledica tega, da se ne spoštuje predpisov, podobno kot na cesti skozi Tuhinjsko dolino. Pogovarjali smo se z ministrstvom, ki pa nikakor noče slišati, da bi se koridor za tovorna vozila preusmeril na avtocesto. Prometna varnost je, tako kot na tuhinjski cesti, slaba tudi na cesti skozi Črnivec. Zato to peticijo razumem, kot zadnji krik ogorčenih občanov in jo podpiram.

Pred kratkim je izginilo drsališče, ki naj bi bilo sedaj v Sarajevu.

Da, to smo ugotovili, ko smo glede na datum izginotja pregledali kdaj in kje je bilo kakšno drsališče postavljeno. Mi smo izginotje prijavili policiji, ostali pa smo brez že sklenjenega posla. Kaj se bo dogajalo v prihodnje, bomo še videli.

Ob ustanovitvi stranke ste dejali, da vam ni bilo dano, da bi na novo začeli s svojimi projekti, oz. da ste projekte podedovali. Morda je vprašanje še malo hipotetično, ampak vendarle… kakšnih projektov bi se lotili, če bi imeli »proste roke«?

Moje želje so enake željam občanov. Nekatere smo že uresničili, druge pa še nameravamo. Sicer je želja nova športna dvorana pa tudi pokrit bazen, o katerem se že dalj časa govori. Želim si še več rekreativnih površin, primer dobre prakse je recimo Keršmančev park. Seveda je manjših želja še veliko, glavni problem pa je pomanjkanje sredstev.

Na prvih volitvah ste kandidirali kot neodvisen kandidat, kasneje ste vstopili v Pozitivno Slovenijo, nato izstopili, pred zadnjimi volitvami ste nastopili s svojo stranko. Če vam je kdo pred dobrimi štirimi leti očital, da ste politični zelenec, ste si do danes že nabrali precej izkušenj. Vas kdaj v prihodnje mika tudi poslanski mandat?

Trenutno to gotovo ni moja želja, saj je državna politika zadnje čase bolj sračje gnezdo, kot pa kaj drugega. Je pa res, da na državni ravni manjka ljudi z operativnimi izkušnjami, ki pa jih z županovanjem dobiš veliko. V politiki namreč ne gre gledati na zadeve akademsko. To je trd posel, kjer je potrebno biti džentelmen, včasih pa tudi kavboj.

Besedilo in foto: Aleš Senožetnik